Delodajalci ostro proti dvigu minimalne plače, kritična tudi opozicija

Predstavniki delodajalskih organizacij so na ministra za delo Luko Mesca naslovili ostro protestno pismo, po tem, ko je minister predlagal dvig minimalne neto plače na tisoč evrov s 1. januarjem prihodnje leto, kar je 113 evrov več kot trenutno. Protestirajo proti načinu, na katerega je minister podal predlog, višini dviga nasprotujejo in pričakujejo, da bo predlog umaknjen.

“S takšno predvolilno obljubo in javno objavo v medijih ste v vlogi skrbnika socialnega dialoga le-tega ponovno in v celoti zaobšli, prav tako pa tudi posvetovanje s socialnimi partnerji, ki vam ga nalaga Zakon o minimalni plači. Pričakovali bi najprej predstavitev vašega predloga na Ekonomsko-socialnem svetu, ki je bil tudi skladno z direktivo o minimalnih plačah potrjen kot posvetovalni organ za izvajanje direktive in usklajevanje minimalne plače,” so organizacije zapisale v pismu.

Višini dviga ostro nasprotujejo. Kot pravijo, podatki ministrstva kažejo, da je bila minimalna plača za obdobje zadnjih treh let že realno usklajena z inflacijo. Navajajo, da so se minimalni življenjski stroški povečali za 18 odstotkov, inflacija pa je v tem času znašala okrog 17,5 odstotka. Posledično po njihovi oceni nadaljnji dvig ni utemeljen z gibanjem minimalnih življenjskih stroškov.

Predstavniki delodajalcev so pričakovali uskladitev minimalne plače v okvirih inflacije, tj. med 2,5 in tremi odstotki. Ministrov predlog pa predvideva 16,44-odstotno povečanje bruto minimalne plače, so dejali, lar vidijo kot stroškovno in administrativno obremenjujoč poseg. Ta presega zmožnosti podjetij, ki so bila v istem času obremenjena tudi z zimskim regresom.

Pismo so podpisali glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Danijel Lamperger, izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mija Lapornik, generalni sekretar združenja delodajalcev Miro Smrekar in generalna sekretarka združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Nataša Cvetek.

Z minimalno bi lahko rasle vse plače

Opozarjajo tudi, da produktivnost dela ne sledi rasti plač ter da se je v obdobju 2023-2026 povečala tudi davčna obremenitev dela, in sicer za 3,2 odstotne točke. Med najbolj prizadetimi so bili prav tisti z minimalno plačo, pravijo podpisniki pisma, saj so v obdobju izgubili okrog 2.100 evrov neto. Neto plače zaposlenih z minimalno plačo od zadnje izračuna življenjskih stroškov bremeni tudi obvezni zdravstveni prispevek in prispevek za dolgotrajno oskrbo, večje je tudi breme dohodnine.

“Država je torej dodatno obremenila neto plače zaposlenih, hkrati pa od gospodarstva pričakuje nerazumno visoke dvige bruto plače, od katere pa bo imela največjo korist ponovno spet ravno država,” so dejali.

Opozarjajo še, da je minimalna plača “izhodišče celotne plačne strukture”, njen dvig pa bi lahko “sprožil pritisk na zvišanje vseh ostalih plač, povečal uravnilovko in povzročil resne motnje v gospodarstvu”, vključno z ogrožanjem delovnih mest.

“Na januarskem posvetu socialnih partnerjev bomo predstavniki reprezentativnih delodajalskih organizacij zagovarjali uskladitev minimalne plače z inflacijo, kot je bila praksa v preteklih letih, ter takšen socialni dialog, ki bo upošteval stališča vse partnerjev, predvsem pa tudi realne zmožnosti gospodarstva, ki že dalj časa izgublja svojo konkurenčnost,” so sklenili predstavniki delodajalcev.

Kritična tudi opozicija

Do Meščevega predloga so bili ob robu ministrove interpelacije kritični predstavniki opozicije. Previdni so tudi v koaliciji, kjer se zavedajo rasti življenjskih stroškov, a zagovarjajo tudi socialni dialog, poroča STA.

Pri Meščevi napovedi gre za predvolilni in interpelacijski bonbonček, je v današnji izjavi za medije ob robu interpelacije zoper ministra ocenil Tomaž Lisec (SDS). “Dejstvo pa je, da bi imeli danes minimalno plačo, če bi Luka Mesec podprl zakon o dohodnini prejšnje vlade, že na 1000 evrih,” je dejal.

Gre za “nadaljevanje predvolilne slaščičarne,” pa je menil Janez Cigler Kralj (NSi). Minimalno plačo je treba po njegovih besedah zviševati drugače, z zviševanjem splošne dohodninske olajšave, “to kar smo pravzaprav naredili ob zaključku našega mandata in je ta vlada presekala”.

“Ljudem je v zadnjih treh letih vzela okoli 4.000 evrov neto, zdaj pa jim deli bonbončke. Hkrati ne pomisli na to, da tak birokratski ukrep, kot je uskladitev minimalne plače, obremeni predvsem delodajalce. In žal bo imelo to tudi posledice za družine, in sicer prek višjih cen vrtcev, domov za starejše, vseh stroškov v zvezi s šolanjem in drugih javnih storitev. To je začaran krog,” se boji.

Sandra Gazinkovski (Svoboda) je dejala, da je ob rasti življenjskih stroškov smiselno razmišljati tudi v smeri povišanja minimalne plače. Se je pa treba o uskladitvi po njenih besedah najprej dogovoriti s socialnimi partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), šele nato se lahko govori o dvigu.

“Dejstvo je, da so življenjski stroški – tisti, ki prizadenejo predvsem ljudi z najnižjimi dohodki – precej zrasli. Zato to ministrovo odločitev pozdravljamo,” pa je v izjavi za novinarje dejal Soniboj Knežak (SD). Tudi on pa je izrazil pričakovanje, da bo predlog “skomuniciran” na ESS.

Minister Mesec: Delo se mora splačati

Minister Mesec je medtem, preden se je podal na zagovor pred poslance, spomnil, da predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, za katerega so se v začetku leta dogovorili na ESS. Ponovil je, da so se ti stroški glede na raziskavo od leta 2022 zvišali za 18 odstotkov. Poleg tega je minimalna plača trenutno skoraj 100 evrov pod pragom tveganja revščine. Ta za lansko leto znaša 981 evrov mesečno, neto minimalna plača pa je zdaj pri 887 evrov neto.

“Po dolgem premisleku sem presodil, da ni druge rešitve, kot da mandat zaključimo na način, da jo ustrezno dvignemo, da gremo nad prag tveganja revščine in da poskušamo ujeti podražitve v državi. Delo se mora splačati in tudi najmanj plačani morajo imeti pravico od svojega dela dostojno živeti,” je izpostavil.

Spomnil je še, da je 1.000 evrov minimalne plače že leta 2008 obljubljal takratni finančni minister v vladi Boruta Pahorja Franc Križanič, Karl Erjavec pa je denimo kot predsednik upokojenske stranke DeSUS napovedoval 1.000 evrov pokojnine, še piše STA.